Romska deklica v knjižnici (QUALED-05-SL)

V knjižnico pride romsko dekle, staro 13 let. Išče posebno knjigo v romskem jeziku. Knjižnična delavka pri pultu ji pove, da takšne knjige nimajo, in se obrne k naslednjemu bralcu. Dekletu se oči napolnijo s solzami in hitro izgine v oddaljen kotiček knjižnice, kjer se razjoče, nenadzorovano se
trese in ne more dihati, krčevito diha.

K policam, kjer se skriva deklica, se približa drug knjižničar, ki želi tja postaviti vrnjene knjige. Opazi deklico in jo ogovori. Stisne ji roko in jo poskuša pomiriti. Ponudi ji kozarec vode. Vidi, da ima deklica težave z osredotočanjem na vprašanja in oblikovanjem odgovorov. Ko se deklica nekako pomiri, ji razkrije, da išče knjigo, ki jo je imela rada njena mama, da je tukaj nimajo in da jo je želela, ker ji je mama umrla, druga knjižničarka pa jo je zavrnila.

Knjižničarka, ki je pristopila k dekletu, bi morala z njo sočustvovati in potrditi njena čustva. Priznati bi morala, da deklica preživlja težko obdobje in da je normalno, da se počuti žalostno in prestrašeno. Izogibati se mora zmanjševanju ali zavračanju njenih čustev ali ji govoriti, kaj bi morala ali ne bi smela storiti.

Knjižničarka naj deklici tudi pomaga uravnavati njen živčni sistem, ki je morda zaradi travme moten. Ponuditi ji mora nekaj strategij za pomiritev, kot so globoko dihanje, vaje za ozemljitev. Knjižničar naj tudi preveri, ali potrebuje kakšno fizično ugodje, na primer odejo (pulover) ali napitek vode.

Knjižničarka lahko deklico tudi vpraša, ali želi govoriti o tem, kaj se je zgodilo, in če je odgovor pritrdilen, naj njeno zgodbo posluša s sočutjem in spoštovanjem. Ne sme je prekinjati, obsojati ali ji dajati nasvetov, temveč naj odseva, kar sliši, ter pokaže zanimanje in radovednost. Prav tako naj
spoštuje njene meje in je ne sili, da bi z njim delila več, kot ji je prijetno.

Knjižničar naj jo tudi vpraša, ali ima kakšne zaupanja vredne odrasle, kot so družinski člani, učitelji ali svetovalci, s katerimi se lahko pogovori o svojih občutkih. Ponuditi naj ji, da jo poveže z vsemi viri ali priporočili, ki bi ji lahko bili v pomoč.

Na področju knjižničarskega dela naj jo tudi vpraša, ali lahko deklici pomaga pri iskanju knjige. Knjižničarka naj ji pojasni, da če knjiga, ki jo išče, ni na voljo v njihovi knjižnici, jo lahko poišče tudi v drugih knjižnicah ali v nacionalni knjižnici.

Knjižničar naj se zavzame tudi za dekle in vodstvu predlaga izobraževanje sodelavcev o travmi in njenih posledicah. Vodstvu bi moral pojasniti, da se ljudje zaradi travme lahko odzovejo na različne načine ter da morajo biti občutljivi in spoštovati različne potrebe in ozadja svojih bralcev in strank. Prav tako bi se morali spopasti z morebitnimi stereotipi ali predsodki, ki jih imajo o Romih, ter spodbujati kulturo vključevanja in raznolikosti v knjižnici.

QUALED