Tomislavova prometna nesreča (UNIRI-01-SL)

Tomislav, 34-letni moški, pride na redni pregled v kirurško ambulanto. Pred šestimi meseci je doživel prometno nesrečo, v kateri je njegova žena izgubila življenje. Imel je več telesnih poškodb in prestal več uspešnih kirurških posegov z zelo dobro napovedjo okrevanja, vendar je namesto
izboljšanja zdravstvenih stvari opazil nesodelovanje pri fizioterapiji, pritožbe zaradi neprijetnih telesnih občutkov, kot so mrzlica, tresenje, otrplost in bolečina, začasna izguba zbranosti, razdražljivost in slabo razpoloženje. Nenehno dvomi o postopkih in pričakovanjih, da se bo bolj dejavno vključil v rehabilitacijo, in se krivi za to, da je živ. Pogosto pravi, da nima smisla prizadevati si za izboljšanje in se umakne vase iz družabnih dejavnosti.

Zdravstveno osebje je ugotovilo, da so neprijetna čustva, misli, vedenje in telesni občutki lahko znaki morebitne psihološke travme.

Razdražljivost, slabo razpoloženje in popustljivost so priznali kot možne posttravmatske čustvene reakcije, ne pa kot pomanjkanje vljudnosti in hvaležnosti za njihov trud, da bi pomagali.

V empatičnem odnosu so izrazili svojo podporo in razumevanje za bolnikovo ohlapnost.

Predlagali so mu dodatno izobraževalno gradivo, povezano s psihološko travmo, in tehnike samopomoči, ki bi mu lahko pomagale pri premagovanju trenutnih težav, ter mu ponudili svojo nadaljnjo podporo pri okrevanju.

Bolnik se je dobro odzval, medtem pa je svoje čustveno trpljenje delil z družino in prijatelji, ki so ga podpirali tako pri zdravstvenih postopkih kot tudi pri izboljšanju socialnega delovanja.

Assoc.Prof. Marina Letica Crepulja, MD, PhD (UNIRI-MEDRI)