Olenina kronična bolezen (UNIRI-02-SL)

Olena, 12-letna deklica s sladkorno boleznijo, se od prihoda z vojnega območja pred enim letom nenehno zdravi. Splošni zdravnik je izrazil zaskrbljenost zaradi težavnega uravnavanja ravni sladkorja v krvi kljub ustreznemu zdravljenju. Njena mati je povedala, da je Olena od prihoda
zaskrbljena, grize si nohte, veliko joka, krivi mamo, da je zapustila njihov dom, krivi sebe, da je zapustila prijatelje in hišnega ljubljenčka, ter se izogiba družbenim medijem in televiziji. Mati je še posebej zaskrbljena zaradi Olenine nezmožnosti koncentracije in osredotočenosti na naloge,
zmanjšanega apetita, težav s spominom in težav pri prilagajanju v novem okolju, kot so vrstniki, šola in soseska.

Zdravnik se je z Oleno in njeno mamo pogovarjal o možni povezavi med poslabšanjem sladkorne bolezni in izpostavljenostjo stalnemu stresu zaradi psiholoških travm, ki jih je doživela v domovini. Olena je začela jokati in povedala, da jo je sram govoriti o nočnih morah, skrbeh in strahovih, ker ji je sošolka rekla, da je nerodna.

Zdravnik je razložil, da je normalno, da imamo čustvene in druge reakcije na nenormalne in grozljive situacije, težava pa je, če sčasoma ne pride do integracije teh izkušenj v osebno življenjsko zgodbo in prilagoditve. Nekateri ljudje gredo skozi ta proces sami, nekateri pa potrebujejo pomoč.

Predlagal jim je, naj poiščejo podporo in svetovanje pri šolskem psihologu.

Predlagal je tudi dodatno izobraževalno gradivo, povezano s psihološkimi travmami, in tehnike samopomoči, ki bi Oleni lahko pomagale pri premagovanju trenutnih težav.

Zdravnik je izrazil pričakovanje, da se bosta poslabšanje sladkorne bolezni in nestabilnost ravni sladkorja izboljšala z zmanjšanjem posttravmatskih simptomov in osebnega trpljenja, ter ponudil svojo nadaljnjo podporo in prisotnost.

Assoc.Prof. Marina Letica Crepulja, MD, PhD (UNIRI-MEDRI)