Victoria se sprehaja po sobi (UNIRI-05-SL)

Viktorija je 75-letna gospa, ki se je šele pred kratkim pridružila domu. Njeni otroci, ki živijo v tujini, so se dogovorili, da bo njihova mati odšla v dom, potem ko so jih sosedje obvestili, da se je Viktoriji dogajalo, da je zažgala svoje kosilo, ko je pozabila nanj, in da je padla na ulici, ko je prihajala iz
trgovine. Viktorija je bila nastanjena v spalnici z dvema drugima stanovalcema. Mesec dni po njenem prihodu so iz drugih sob izginili nekateri osebni predmeti. Nato je Victoria ob večerih začela imeti povišan srčni utrip, visok krvni tlak in težave z dihanjem (pomanjkanje zraka in občutek
plitvega dihanja). Teh simptomov ob sprejemu ni bilo. Kmalu so sostanovalci poročali, da Viktorija ponoči hodi po sobi in da je podnevi razdražljiva, da izgublja svoje stvari in nato obtožuje sostanovalce, da so jih vzeli.

Osebje zdravstvene nege je spremembo zdravja in vedenja pripisalo procesu prilagajanja in morda celo prvim znakom demence, saj so opazili, da včasih ne pozna datuma ali ure. V naslednjem mesecu je Viktorija postala še bolj zaprta, sumničava do negovalnega osebja z vidnimi spremembami razpoloženja in je spala le ob prižganih lučeh. Osebje ni vedelo, da je bila Viktorija žrtev ropa na domu. Pet let prej sta ob polnoči v njen dom vdrla dva vsiljivca. Ko se je zbudila in ju prekinila, sta ji zagrozila, da jo bosta ubila. Bila je tako prestrašena, da se je pomočila. Ni bila le v
strahu za svoje življenje, temveč se je zelo sramovala svojega odziva, zato o tem ni spregovorila z nikomer.

Zdravstveno osebje je ugotovilo, da so lahko povišan srčni utrip in krvni tlak ter motnje spanja, razdražljivost, težave s koncentracijo in potreba po prižganih lučeh povezani z morebitno psihološko travmo.

Priznali so, da bi lahko bila nekatera Viktorijina vedenja, ki so bila označena kot težavna (obtoževanje drugih, da so ji vzeli stvari, nočni sprehodi, prižgane luči), dejansko reakcija, ki se je začela, ko so nekateri predmeti res izginili.

Viktorija je bila povabljena na pogovor z glavno medicinsko sestro. Glavna medicinska sestra je pregledala svoj urnik, da bi se prepričala, da ima dovolj časa za Viktorijo, in izklopila svoj telefon. Ko je Viktorija vstopila, ji je ponudila, da si izbere sedež, ki ji je ljubši, ji ponudila čaj in jo povprašala, ali se dobro počuti. Glavna medicinska sestra je videla, da se Viktorija počuti negotovo in sumničavo, zato je uporabila refleksijo, da bi olajšala pogovor. Kasneje v pogovoru se je Viktorija počutila dovolj udobno, da je izrazila svojo zaskrbljenost zaradi pogrešanih stvari in možnosti, da imajo v ustanovi tatove.

Glavna medicinska sestra je skupaj z drugimi člani osebja Viktoriji ponudila preureditev bivalnih razmer, da bi se počutila varneje. Viktorijina postelja je najbolj oddaljena od vrat, dobila je varno škatlo za svoje osebne stvari in majhno nočno svetilko.

Viktorija se je začela redno srečevati s svetovalcem v ustanovi in sčasoma je lahko spregovorila o travmatičnem dogodku izpred petih let. Ker se je lahko počutila varno, so se ji izboljšali razpoloženje, spanje, zdravje in socialni odnosi.

Assist. Prof. Aleksandra Stevanović, psychol. PhD (UNIRI-MEDRI)