Ruth v koncertu (WIN-03-SL)

Ruth je preživela holokavst, saj je doživela grozote nacističnih koncentracijskih taborišč. Izgubila je ljubljene osebe, bila priča nepredstavljivim grozodejstvom in je nosila brazgotine tako na sebi kot zunaj.

ljub travmam, ki so ostale, si je Ruth po vojni ustvarila življenje. Tolažbo je našla v glasbi, saj je bila jezik, ki je govoril njeni ranjeni duši. Kadar koli je lahko, je obiskovala koncerte in se potopila v melodije, ki so odzvanjale v njenem srcu. Moč glasbe jo je zdravila tako, kot je besede niso mogle.

Tega večera se je Ruth namestila na svoj sedež, njeno srce pa je bilo polno pričakovanja. Začela se je simfonija, ki je koncertno dvorano ovila v morje očarljivih tonov. Ko se je glasba širila, se je pojavil crescendo zvoka in sredi orkestrske lepote je bil to zvok, ki je Ruth pretresel.

To je bilo trkanje kovine ob kovino - oster, neskladen zvok, ki je kot šibrovka prebodel njeno srce. V njem se je zrcalil strašljiv odmev vrat, ki so jo zaprla, zvok zapora in groze, ki je odmeval po koncentracijskih taboriščih. Spomini so se vrnili in grozili, da jo bodo pogoltnili, ko je sedela
zamrznjena na svojem sedežu.

Njeno telo se je napenjalo, dihala je plitvo in čelo ji je oblil hladen znoj. Koncertna dvorana, nekoč zatočišče oddiha, se je spremenila v dvorano tesnobe. Roke so se ji tresle in stiskale naslonjala za roke, medtem ko so se njene misli vrtele v globine njenih najtemnejših dni. 

Ob Ruth je sedela ženska s prijaznimi očmi in nežno prisotnostjo, ki je začutila njeno stisko. repoznala je znake travmatičnega sprožilca, se ji približala in njen glas je bil poln sočutja. "Draga gospa, tukaj sem z vami. Dihajte z mano. Globoko vdihnite in počasi izdihnite. Prizemljimo se v
sedanjosti, v tem trenutku glasbe."

Ruthini tresoči se prsti so segli po ženini roki in v povezanosti, ki sta si jo delili, našli uteho. Skupaj sta odmerjeno dihali, ritem vdihov in izdihov pa je utrdil Rutino razbijanje srca.

Z vsakim namernim vdihom je ženska nadaljevala, njen glas je bil rešilna bilka. "Osredotočite se na lepoto, ki vas obdaja - na glasbenike, dirigenta, note, ki jih oživljajo. Naj vas melodija ponese stran od senc preteklosti."

Ko se je Ruth borila, da bi ponovno vzpostavila nadzor, je v njenih besedah našla moč. Počasi je preusmerila pozornost in se osredotočila na instrumente, na spretne glasbenike, ki so svoje srce vlagali v svoje delo. Zvok brnenja, ki je bil nekoč sprožilec, se je začel umikati v ozadje in ga je utišala harmonična simfonija orkestra.

Ruth so se v očeh pojavile solze, ki so se pomešale s hvaležnostjo. Ženska, ki je sedela poleg nje, ji je ponudila razumevanje in podporo, ki ju je nujno potrebovala. Zagotovila je rešilno bilko sredi teme  n Ruth opomnila, da na svoji poti zdravljenja ni sama.

Wolfgang Eisenreich, WIN